A pleased customer said: "I stole a blanket and stuffed it into my ear. What helped me."
Another pleased customer twice spoke of doom, once of honesty: "In the years I spyed for the Konti-Konti, I never thought about danger. Then fall came."
je mogoče tu govoriti o popolni potujitvi "vmesnega"? tistega, kar človek ob poslušanju originala ne sliši, noče slišati in se mu zdi nevažno, mu deluje kot šum, tho kot neki vmesni signali, ki mu dovoljujejo misel? obrat od premora k važnosti, nevažno tako postane slišano, tisto ostalo, kar je pa važno, pa je odrezano in tu in tam skrito v ozadju? estetika margine, socializacija nesocialnih, obuditev nepomembnega, so to velike besede, ki bi jih lahko navrgel ob poslušanju zgoraj prilimanega? mensezdi da bi loh blo tko.
dobrodošli na Servisu, draga Sova. ne vem, če se smem strinjati, vsekakor pa je zanimiv vaš pogled na ta dva uborna poskusa raziskovanja 43 let starih književniških vzdihov. vzdihi so vrženi - da - kot estetska kost, kost slušajočemu, oglodana vsega mesa, maščob, živčevja oz. vsebine. in vendar so globoko v zvoku notri nekje besede, tistega nekaj še nerazjedene mrhovine, besede so znotraj! pripoved se razvija in nato kulminira v nekaj zadosti slišnih besedah - vse se da slišati, zato ta predpostavka: "Ispostavlja se da je taj čovjek kompletno gluh. Da nije čuo nijedne riječi. Hehehe. I on šeta dalje." če ste na tak način bili mislili: potujitev vmesnega, estetika margine, obuditev nepomembnega, potem je moj strinj z vami. predvsem je celotna zadeva napeljevanje na natančneje poslušanje. torej estetika margine, ki kaže v središče.
je mogoče tu govoriti o popolni potujitvi "vmesnega"? tistega, kar človek ob poslušanju originala ne sliši, noče slišati in se mu zdi nevažno, mu deluje kot šum, tho kot neki vmesni signali, ki mu dovoljujejo misel? obrat od premora k važnosti, nevažno tako postane slišano, tisto ostalo, kar je pa važno, pa je odrezano in tu in tam skrito v ozadju? estetika margine, socializacija nesocialnih, obuditev nepomembnega, so to velike besede, ki bi jih lahko navrgel ob poslušanju zgoraj prilimanega? mensezdi da bi loh blo tko.
ReplyDeletedobrodošli na Servisu, draga Sova. ne vem, če se smem strinjati, vsekakor pa je zanimiv vaš pogled na ta dva uborna poskusa raziskovanja 43 let starih književniških vzdihov. vzdihi so vrženi - da - kot estetska kost, kost slušajočemu, oglodana vsega mesa, maščob, živčevja oz. vsebine. in vendar so globoko v zvoku notri nekje besede, tistega nekaj še nerazjedene mrhovine, besede so znotraj! pripoved se razvija in nato kulminira v nekaj zadosti slišnih besedah - vse se da slišati, zato ta predpostavka: "Ispostavlja se da je taj čovjek kompletno gluh. Da nije čuo nijedne riječi. Hehehe. I on šeta dalje." če ste na tak način bili mislili: potujitev vmesnega, estetika margine, obuditev nepomembnega, potem je moj strinj z vami. predvsem je celotna zadeva napeljevanje na natančneje poslušanje. torej estetika margine, ki kaže v središče.
ReplyDelete